Potek bolezni
V provinci Wuhan na Kitajskem so decembra 2019 zaznali več primerov pljučnic. Pri bolnikih so izključili številne običajne povzročitelje pljučnic oz. respiratornih okužb in potrdili okužbo z novim tipom koronavirusa. Poimenovali so ga SARS-CoV-2, bolezen, ki jo virus povzroča pa COVID-19 (angl. CoronaVirus Infectious Disease-19). Okužba se je hitro razširila po vsej Kitajski in v druge države - 11. marca 2020 je Svetovna Zdravstvena organizacije (WHO) izbruh novega koronavirusa razglasila za pandemijo.
4. marca 2020 smo tudi v Sloveniji potrdili prvi primer okužbe, 12. marca pa je tudi Slovenija uradno razglasila epidemijo.
Povzročitelj je novinec v skupini koronavirusov, imenovan SARS CoV-2 (angl. Severe Acute Respiratory Syndrome Corona Virus tipa 2), ki je sorodnik nam že znanima koronavirusoma, ki povzročata bolezni SARS in MERS (angl. Middle East Respiratory Syndrome).
Najverjetneje spada bolezen med zoonoze - infekcijske bolezen, ki se po naravni poti prenašajo z živali na ljudi - izvor novega virusa so bili v tem primeru verjetno netopirji.
PRENOS OKUŽBE
Gre za t.i. kapljično okužbo – prenos okužbe s kapljicami, ki med govorjenjem, kašljanjem in kihanjem okuženega padejo na sluznice nosu, ust in oči oseb, ki so v njegovi bližini. Padejo pa tudi na površine okrog okuženega. Virus s površin lahko zanesemo na svoje sluznice z rokami, ko se dotaknemo obraza.
Virus se na daljše razdalije ne prenaša aerogeno.
Za preprečevanje prenosa virusa je potrebna t.i. kapljična izolacija (kar pomeni varnostna razdalja 1,5 metra od okuženega), hkrati pa je potrebna tudi kontaktna izolacija (razkuževanje površin, umivanje rok ...).
Na Kitajskem je bilo največ prenosov okužbe znotraj družin. V Slovenijo je bil virus vnešen večinoma iz Italije, prvi sekundarni prenosi okužbe pa so nastali znotraj družin, družabnih stikov in v nekaterih delovnih kolektivih.
- KUŽNOST
Izračuni na temelju opazovanj so pokazali, da ena oseba s COVID-19 v poprečju okuži 3 do 4 zdrave osebe. Število je odvisno predvsem od upoštevanja preventivnih ukrepov in od higienskega standarda posameznika.
KDAJ SO BOLNIKI NAJBOLJ KUŽNI?
Količina virusa v nosu okuženega je večja kot v njegovem žrelu. Najbolj intenzivno se tam razmnožuje v začetku bolezni (prvih nekaj dni) in takrat so te osebe tudi najbolj kužne. Po sedmih dneh bolezni se začne količina virusa v nosno-žrelnem predelu zmanjševati in po 15 dneh je v nosu okuženega prisotna le še neznatna količina virusa, ki po 21 dneh pri večini okuženih izgine. Pri hudih oblikah bolezni pa to traja dlje.
Virus se začne razmnoževati od 24 do 48 ur pred začetkom simptomov in znakov bolezni. Prenos okužbe od okuženih oseb, ki še niso zbolele, ali od tistih, ki jo prebolevajo brez simptomov in znakov bolezni, je možen, vendar predstavlja manjši delež vseh prenosov.
KAKO SE PRED OKUŽBO ZAŠČITIMO?
UKREPI ZA PREPREČEVANJE OKUŽBE:
Izogibamo se tesnim stikom z ljudmi.
Ne dotikamo se oči, nosu in ust.
V primeru, da zbolimo, ostanemo doma.
Upoštevamo pravila higiene kašlja.
Redno si umivamo roke z milom in vodo.
V primeru, da voda in milo nista dostopna, za razkuževanje rok uporabimo namensko razkužilo za roke. Vsebnost etanola v razkužilu za roke naj bo najmanj 60 %. Razkužilo za roke je namenjeno samo zunanji uporabi. Sredstva za čiščenje/razkuževanje površin niso namenjena čiščenju/razkuževanju kože.
Splošna uporaba zaščitnih mask ni potrebna.
V času povečanega pojavljanja okužb dihal se izogibamo zaprtih prostorov, v katerih se zadržuje veliko število ljudi. Poskrbimo za redno zračenje zaprtih prostorov.
Obstojnost na površinah:
Ni jasno kako dolgo se virus ohrani na površini. Po trenutnih raziskava med nekaj urami (3h) do nekaj dni (9 dni). Pri višjih temperaturah (30C) in pri nižji vlažnosti je obstojen krajši čas.
Svetujemo pogostejše čiščenje kljuk, pultov, delovnih površin, ročajev ter vseh skupnih površin.
Virus inaktivira 0,1% natrijev hipoklorit (varikina) in 60% etanol v 1 minuti (Kampf et al., 2020), prav tako 0,5% vodikov peroksid.