Posebne skupine ljudi

Uporaba zdravil in COVID-19

Imunokomprimitirani in COVID-10

Za imunokompromitirane bolnike je lahko potek okužbe še posebno težak, zato se morajo še toliko bolj držati vseh smernic za preprečevanje okužbe (umivanje rok, čim bolj zmanjšanje stikov z ljudmi,...) Na kontrole hodite le, če je to nujno potrebno in ob predhodnem dogovoru. Pripravljeno imejte vso zdravstveno dokumentacijo in vsaj za en mesec zdravil. Že ob najmanjši spremembi zdravstvenega stanja (praskanje po grlu, utrujenost, slabo počutje) pokličite osebnega ali po potrebi dežurnega zdravnika. Več informacij in vir: NIJZ

Nosečnost in COVID-19

Po do sedaj znanih podatkih nosečnice niso bolj ogrožene od splošne populacije, je pa potrebna posebna pozornost pri nosečnicah s pridruženimi boleznimi. Ni dokazov, da virus prehaja na plod v nosečnosti, zato je možnost prirojenih napak ploda zaradi virusa malo verjetna. Ni podatkov o povečanem tveganju za splav. V primeru simptomov se posvetujte s svojim ginekologom, ob pričetku poroda pa predhodno opozorite porodnišnico na svoj prihod. Okužba ne vpliva na način poroda ali na obporodno lajšanje bolečine. Ob porodu tudi zdravi očetje ne morejo biti prisotni. Dojenje se priporoča, vendar je potreben posvet pred začetkom. Več informacij in vir: NIJZ


Osebe z revmatološkimi boleznimi

Dosledno je potrebno upoštevati ukrepe in navodila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in Ministrstva za zdravje (MZ) glede preprečevanja širjenja COVID-19. Bolnik se mora glede vsake spremembe zdravljenja posvetovati z lečečim zdravnikom. Sam naj ne prekinja ali spreminja odmerkov metilprednizolona (Medrol) ali prednizolona saj pri tem lahko pride do resnih zapletov, povezanih z zmanjšanjem delovanja nadledvičnih žlez. Prav tako naj nadaljuje zdravljenje z vsemi predpisanimi zdravili, da se izogne poslabšanju kronične vnetne revmatske bolezni. Če bolnik pride v tesen stik z osebo, ki ima potrjeno okužbo, naj strogo upošteva navodila epidemiologa glede karantene in v času inkubacijske dobe za COVID-19 prekine zdravljenje s tarčnimi sinteznimi (Tofacitinib (Xeljanz), baricitinib (Olumiant), apremilast (Otezla)) ali biološkimi DMARD (Adalimumab (Humira, Hyrimoz, Amgevita, Idacio, Imraldi Hulio), certolizumab (Cimzia), etanercept (Enbrel, Benepali)…), nadaljuje pa zdravljenje s konvencionalnimi sinteznimi DMARD (metotreksat (metotreksat, Metoject), leflunomid (Arava), takrolimus (Prograf, Advagraf), mikofenolat mofetil (CellCept, Myfortic, Myfenax), azatioprin (Imuran, Azafalk), sulfasalazin). Če ima bolnik potrjeno COVID-19 okužbo, naj zdravljenje s tarčnimi sinteznimi ali biološkimi DMARD prekine za čas simptomov in znakov okužbe. V primeru hujšega poteka COVID-19 pa naj prekine tudi zdravljenje s konvencionalnimi sinteznimi DMARD.


Osebe s kronično vnetno črevesno boleznijo

Ključno je upoštevanje ukrepov in navodil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in Ministrstva za zdravje (MZ) glede preprečevanja širjenja okužbe z virusom COVID-19. Pomembno je, da se bolnik pred vsako spremembo ali ukinitvijo zdravljenja posvetuje z lečečim gastroenterologom. To še posebej velja za zdravljenje z metiprednizolonom ( Medrol) saj lahko ob nenadni prekinitvi pride do resnih zapletov zaradi odpovedi delovanja nadledvičnih žlez. Prekinitev imunosupresivnega zdravljenja (Imuran, Azafalk, Metoject) lahko privede do hudega zagona kronične vnetne črevesne bolezni in posledično do zdravljenja v bolnišnici. Zdravljenja z mesalazinom (Salofalk, Pentasa) ni potrebno prekiniti. V primeru, da ima bolnik potrjeno okužbo ali je bil v tesnem stiku z obolelo osebo, naj o tem takoj obvesti svojega gastroenterologa.

Živali in COVID-19

 Trenutno širjenje SARS-CoV-2 je posledica prenosa virusa med ljudmi. Dokazov, da bi okužene osebe virus lahko prenesle na domače živali in obratno, še nimamo. Kljub temu previdnost ni odveč. Potrebno se je izogibati neznanim živalim (še posebno potepuškim psom in mačkam, glodavcem, pticam, netopirjem, vidno bolnim živalim) in si po stiku z vsako živaljo roke umiti z milom ali jih razkužiti. Čeprav ni dokazov, da se koronavirus lahko prenaša s hrano, je pomembno, da poskrbimo za ustrezno termično obdelavo vseh živil živalskega izvora.

Oseba, ki preboleva akutno okužbo dihal, naj omeji stike s hišnim ljubljenčkom, ob nujnem stiku naj nosi masko. Najboljše je, če v tem primeru za žival skrbijo drugi člani gospodinjstva ali sosedje/sorodniki. Iz območja pristojnosti bodo zapuščene živali, katerih edini skrbnik bo zaradi okužbe z koronavirusom hospitaliziran, sprejemali v zavetišču Ljubljana. Bolni skrbniki naj živali v zavetišče ne pripeljejo sami. Če hišna žival zboli po stiku z osebo s potrjeno okužbo, se moramo pred odhodom v veterinarsko ambulanto obvezno posvetovati z osebjem. Žival naj v času izolacije, če je to možno, ostaja doma in naj nima stikov z ostalimi ljudmi in živalmi. Psom, ki redno hodijo na sprehode je potrebno pred vstopom v stanovanje šape oprati z milom ali jih razkužiti z razkužilom.

Genetske analize SARS-CoV-2 in betakoronavirusov izoliranih iz netopirjev, kažejo na to, da so netopirji iz rodu Rhinolophus najverjetneje rezervoar novega virusa. Za prenos na človeka je bil verjetno ključen še neznan vmesni gostitelj. Korona virusi so del velike družine Coronaviridae, mnogi izmed njih lahko povzročijo okužbo tudi pri živalih in ta se v redkih primerih (npr. prenos virusov SARS in MERS) lahko prenese na človeka. Če žival zboli za živalskim koronavirusom, se to v večinoma kaže s prizadetostjo dihal, pri psih in govedu lahko tudi s prizadetostjo gastrointestinalnega trakta. Vendar pa nobeden od teh virusov ne prehaja z živali na človeka in ne povzroča bolezni pri ljudeh.