Zavedamo se, da je AIDS bolezen, ki je tudi v Sloveniji še vedno v porastu, zato želimo, da se znanje razširi tako med mlajšimi in starejšimi generacijami; tukaj zato navajamo odgovore na nekaj izmed najpomembnejših vprašanj. 

Sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti oz. AIDS (angl. acquired immunodeficiency syndrome) je napredovana okužba s HIV, virusom človeške imunske pomanjkljivosti (angl. human immunodeficiency virus).


Do okužbe s HIV najpogosteje pride pri spolnih odnosih s HIV pozitivno osebo, ki se ne zdravi s stikom sperme ali vaginalnih izločkov s sluznico. Možen je tudi prenos ob izpostavljenosti okuženi krvi ali krvnim pripravkom, predvsem pri souporabi okuženih igel ali brizg pri injiciranju prepovedanih drog. HIV pozitivna mati, ki se ne zdravi lahko prenese virus na otroka med nosečnostjo, v času poroda ali po porodu z dojenjem. Okužba s slino, znojem, solzami ali pikom okuženega komarja ni znana.


HIV napade in uniči določene bele krvničke, limfocitne T pomagalke, ki so ključne za normalno delovanje imunskega sistema. Zaradi oslabljenega imunskega sistema se poveča dovzetnost za različne okužbe in nastanek nekaterih tumorjev. V zadnjem stadiju okužbe s HIV se razvije AIDS.


Okužba s HIV je za zdaj še neozdravljiva, vendar je z zgodnjim odkrivanjem in sodobnim zdravljenjem možno dolgoročno preprečevati napredovanje okužbe v resna obolenja. Pravočasen začetek z doživljenjskim uživanjem ustreznih zdravil omogoča kakovostno življenje in skoraj normalno pričakovano življenjsko dobo. Poleg tega oseba, ki se zdravi in ima nezaznavno virusno breme v krvi, virusa ne more prenesti na svoje spolne partnerje (nezaznavno = neprenosljivo).


Okužbo lahko preprečite z varnim spolnim vedenjem. To so spolni odnosi s spolnim partnerjem, katerega status HIV poznamo, ali pa uporaba kondoma in/ali PrEP-a pri spolnih odnosih s partnerji, pri katerih statusa HIV ne poznamo. V primeru nezaščitenega spolnega odnosa s HIV-pozitivno osebo je možna zaščita z zdravili po izpostavitvi v obdobju do 72 ur. Tovrstna zaščita je smiselna, ko ima partner HIV, a se ne zdravi, oz. njegov status HIV ni znan. Možna je tudi zaščita pred izpostavitvijo, t. i. preekspozicijska profilaksa (PrEP), ko neokužena oseba zaščitno prejema nekaj zdravil, ki jih uporabljamo tudi za zdravljenje. Pri injiciranju nedovoljenih drog je potrebna individualna uporaba igel, pri tetoviranju, prebadanju ali akupunkturi pa morajo biti instrumenti vedno pravilno sterilizirani. 

 

Od izpostavljenosti okužbi (tveganega dogodka) do pojava prvih simptomov in znakov okužbe s HIV običajno mine nekaj tednov. Pri malo več kot polovici oseb s hivom se v tem času pojavi t. i. akutni retrovirusni sindrom. Bolniki imajo povišano telesno temperaturo, bolijo jih mišice, povečajo se jim bezgavke, navajajo glavobol, slabost, drisko, bolečine v žrelu, lahko se pojavijo rdečkasti izpuščaji in plitve razjede na koži, v ustih ali zadnjiku. V 2 do 4 tednih simptomi običajno izzvenijo. Sledi večletno obdobje brez večjih težav. Pri nezdravljenih osebah imunski sistem postopoma propada, nato se vse pogosteje pojavljajo hujšanje, dolgotrajne driske, kognitivne motnje in rakave bolezni ter druge okužbe, ki bi pri zdravih osebah potekale bistveno lažje ali pa se sploh ne bi razvile.

 

Vsakdo, ki ima spolne odnose s HIV pozitivno osebo, ki se ne zdravi, se lahko okuži s HIV. S HIV se lahko okužijo tudi uživalci drog, ki souporabljajo pribor za injiciranje. Odkrito se pogovorite s svojim izbranim zdravnikom in se pozanimajte o možnosti testiranja za HIV ali druge spolno prenosljive okužbe.

 

Svojega osebnega zdravnika lahko prosite, da vam odvzame kri in naroči za vas brezplačno testiranje na okužbo s HIV. Brezplačno, zaupno in anonimno testiranje je dostopno tudi na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani na Japljevi ulici 2 (mimo Urgentnega bloka za Kliničnim centrom) v ambulanti za spolno prenosljive bolezni. Testirati se je mogoče vsak ponedeljek med 12. in 14. uro. Moški, ki imate spolne odnose z moškimi, se lahko testirate pri društvu Legebitra, za termin testiranja obiščite spletno stran kajisces.si.

LETNA POJAVNOST (INCIDENCA) in RAZŠIRJENOST (PREVALENCA) OKUŽENIH S HIV:

V Sloveniji naj bi po ocenah NIJZ do konca leta 2019 živelo nekaj manj kot 1000 HIV pozitivnih oseb, med katerimi približno petina ne ve, da je okužena. S testiranjem so do konca leta 2019 potrdili vsega skupaj 704 okužb, od katerih 649 oseb prejema protiretrovirusna zdravila, kar pomeni, da niso več prenašalci okužbe. Med najbolj rizične prenašalce zato uvrščamo osebe, ki za svojo okužbo s HIV ne vedo in ne osebe, ki imajo potrjeno okužbo s HIV in se zdravijo. 

Preberi več!

Podatki za leto 2020 še niso znani, je pa bila v letu 2019 diagnoza okužbe s HIV v Sloveniji na novo postavljena pri 34 osebah, kar je 3 osebe manj kot v letu 2018 in manj kot kadarkoli po letu 2010. Največje število tako novih kot že prej diagnosticiranih okužb s HIV je bilo med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi; ti namreč spadajo v najbolj rizično skupino. 

Prav tako se je v letu 2019 močno znižalo število poznih diagnoz okužbe s HIV oz. okužb, ki so se že razvile v aids. V letu 2019 so v Sloveniji zaradi različnih razlogov umrle 3 osebe s HIV-om, pri nobeni pa se še ni razvil aids. 

Vsakoletno izboljšanje številk pripisujemo ukrepom kombinirane preventive, predvsem dostopnosti in promociji testiranja med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi in njihovimi partnerji ter takojšnjega zdravljenja po diagnozi okužbe. Zgodnje zdravljenje je namreč uspešnejše, izboljša kakovost in pričakovano trajanje življenja ter preprečuje prenos okužbe s HIV. Osebe, ki se zdravijo, imajo namreč močno znižano virusno breme in virusa ne prenašajo več. 

Na svetu živi približno 38 milijonov oseb, ki so okužene s HIV, letno pa zaradi okužbe s HIV oz. aidsa umre okrog 690 tisoč oseb. Največja prevalenca okuženih je v južnoafriških državah.