Oživljanje v času epidemije koronavirusa Sars Cov 2 in bolezni Covid 19


Možnost okužbe z virusom Sars-Cov-2 je nekoliko spremenila priporočila za oživljanje. Pri tem je potrebno upoštevati, da je v smernicah težko zajeti razlike v individualni ogroženosti (starost, spremljajoče bolezni), naravi oživljanja (otrok, odrasel) in siceršnje vloge posredovalca (svojec, naključni mimoidoči, prvi posredovalec).

Verjetnost prenosa SARS-CoV-2 virusa med postopki oživljanja obstaja, ni pa znano, kolikšno je dejansko tveganje (49). Ob preučevanju podobnih virusov je ob ustreznih spremembah postopkov, ki zmanjšajo tvorbo aerosola, možnost verjetno majhna (50, 51). Pri osebah, ki ne kažejo znakov življenja, verjetnost prenosa okužbe zmanjšujemo s čim manjšim izpostavljanjem; dihanja ne preverjamo, ne izvajamo umetnih vpihov, takoj pričnemo s stisi prsnega koša in defibrilacijo.

V Pravilniku o službi nujne medicinske pomoči iz leta 2015 so v Sloveniji prvič opredeljeni prvi posredovalci, ki jih enota NMP aktivira preko Regijskega centra za obveščanje. Delujejo na prostovoljni osnovi (47). Njihov prispevek k zdravstvenemu sistemu, predvsem pri povečanju preživetja po srčnem zastoju, je neprecenljiv (45). Sklepamo, da se je možnost preživetja po srčnem zastoju v času, ko zaradi epidemije aktivacija ni bila svetovana, poslabšala. To velja predvsem v okoljih, kjer so zaradi daljšega dostopnega časa SNMP pogosteje aktivirani.

Število okuženih je v posameznih predelih Slovenije zelo različno. V okoljih z majhnim številom ali brez okužb je tveganje prenosa ustrezno manjše (48).

Prvi posredovalci ob oskrbi nenadno obolelega NE SMEJO biti namenoma izpostavljeni večjemu tveganju kot ostali zdravstveni delavci, predvsem SNMP. Altruistično prevzemanje večjega tveganja za okužbo se je v huje prizadetih državah izkazalo izrazito negativno z dolgoročno slabšo zmogljivostjo zdravstvenega sistema (52–54). Poleg tveganja za izpostavljenega posredovalca in ostale osebe, ki so z njim v stiku, je potrebno upoštevati še nepredvidljiv nadaljnji razvoj dogodkov. Po koncu intervencije z visokim tveganjem za okužbo je priporočljiv pogovor z epidemiologom glede izpostavljenosti in nadaljnjih ukrepov (NIJZ, dežurni epidemiolog, tel. 01 244 15 36) (55).

Priporočila Slovenskega reanimacijskega sveta za izvajanje temeljnih postopkov oživljanja za laike in prve posredovalce, ko obstaja sum ali je bolnik okužen s COVID-19 (14. avgust 2020)

Med oživljanjem obstaja velika možnost prenosa morebitne okužbe s COVID-19, zato je odločitev vsakega posameznika, ali bo oživljal ali ne. Oživljanje se svetuje predvsem osebam iz istega gospodinjstva, ostali tveganje ocenijo sami. Oživljanje naj bo vedno prostovoljna odločitev.

Navodila za temeljne postopke oživljanja (TPO):

● Izvajanje TPO predstavlja nevarnost prenosa morebitne okužbe s COVID-19, zato vsako oživljanje druge osebe predstavlja tveganje za prenos okužbe s COVID-19. Vsak posameznik se mora prostovoljno odločiti, ali bo pristopil k oživljanju ali ne.

● Nadenite si obrazno masko čez nos in usta.

● Nos in usta osebe, ki ji pomagate, najprej prekrijte s kirurško masko ali brisačo ali drugo tkanino.

Ocenite odzivnost (poglejte, če se oseba premika, če kašlja, če se odzove na klic ali na tresenje ramen). Če je neodzivna ali ima morebitne krče, takoj pokličite 112 in poslušajte navodila zdravstvenega dispečerja.

Dihanja ne ocenjujte kot do sedaj (se ne sklanjate nad usta in nos, poglejte le, če se osebi dviguje prsni koš, če kašlja).

● Če ocenite, da je oseba neodzivna in da ne diha ali ne diha pravilno, izvajajte pri odraslih neprekinjene stise prsnega koša na sredini prsnega koša s hitrostjo 100-120/min, 5 cm globoko (in ne več kot 6 cm; pri otroku 1/3 prsnega koša).

● Če je možnost in je prisoten še drug očividec, ga pošljite po AED. Ko ga dobite, čimprej namestite elektrodi in sledite navodilom.

● Umetni vpihi se pri odraslih pri sumu ali okužbi s COVID-19 NE izvajajo.

Pri otrocih je večina srčnih zastojev sekundarnih in nastanejo kot posledica zastoja dihanja. Zato dajte pri otrocih najprej 5 začetnih vpihov (usta na usta oz. usta na nos in usta) in nato izvajajte oživljanje 30 stisov prsnega koša : 2 umetna vpiha. Stise izvajajte pri otroku le z eno dlanjo oz. pri dojenčku z dvema prstoma. Pomoč aktivirajte takoj. V primeru, da oživljate sami (1 oseba), šele po 1 minuti oživljanja pokličite na pomoč in namestite AED. Oživljanje z umetnimi vpihi pri otrocih je prostovoljna odločitev, saj predstavlja veliko tveganje za prenos morebitne okužbe. Običajno se priporoča le za osebe, ki živijo v istem gospodinjstvu oz. imajo tesne stike.

● Pri neznanih otrocih in pri utopljencih ne dajajte 5 začetnih vpihov oz. kakršnihkoli umetnih vpihov, temveč se držite algoritma TPO odraslih (samo neprekinjeno izvajanje stisov prsnega koša in namestitev AED).

● Po končanem oživljanju si je potrebno čimprej umiti roke s tekočo vodo in milom in/ali uporabiti razkužilo za roke. Kontaktirajte tudi lokalnega epidemiologa za nadaljnje ukrepanje ob morebitni izpostavljenosti COVID-19.