Izobraževalno gradivo

V četrtek, 5. 11. 2020, smo prisluhnili predavanju "Kako se učinkovito spoprijeti s stresom?" izr. prof. dr. Tine Kavčič, ki nam je pripravila sledeči povzetek in predloge videoposnetkov za dodatno izobraževanje.

S stresom se bomo lažje in bolj učinkovito spoprijemali, če bomo na splošno fizično in duševno zdravi, k čemur lahko pripomoremo z zdravim življenjskim slogom - zdravo prehrano, redno telesno aktivnostjo, spalno higieno ipd. Če zaznamo povišano obremenitev zaradi (dolgotrajnega) stresa ali znake izgorelosti, lahko pomaga že razmeroma kratkoročna menjava okolja (npr. dopust). Če je naša situacija precej zahtevna, kratkoročna menjava okolja ne bo prav dolgo zalegla, če ob tem ne bo prišlo še do kakšnih drugih sprememb (npr. drugačna razporeditev dela, nove osebne spretnosti za spoprijemanje z zahtevami dela ali obvladovanja stresa). Če tudi to ne zadostuje, je lahko potrebna dolgoročna menjava okolja (npr. menjava delovnega mesta).

Doživljanje stresa spremlja tipično dogajanje na miselni, vedenjski, čustveni in telesni ravni:

Obvladovanje stresa na miselni ravni: doživljanje stresa tipično spremljajo negativne misli, ki so lahko zelo vztrajajoče in vsiljene, niso pa učinkovite, saj povzročajo neprijetna čustva, preusmerjajo pozornost od aktivnega spoprijemanja s problemom in pogosto vodijo do doživljanja vse bolj intenzivnega stresa. Za obvladovanje teh misli, jih je najprej potrebno prepoznati. Pogosta miselna izkrivljanja so npr. mišljenje vse ali nič (npr. „Če ne poskrbim za vse na oddelku, nisem dober zdravstvenik.“), branje misli (npr. „Glavni zdravnik si gotovo misli, da sem nesposobna.“), napovedovanje prihodnosti in katastrofiziranje („Ne bom v prvo lepo vzela krvi pacientu in bom izgubila službo.“), etiketiranje („Neumen sem.“), mentalni filter (ko kdo na podlagi ene kritike in več dejanskih pohval zaključi: „Danes sem se res zanič odrezal.“). Ko opazimo in prepoznamo vsiljene negativne misli, jih je potrebno ustaviti. Pomagamo si tako, da poiščemo neko ključno besedo, s katero ustavimo negativno razmišljanje, npr. Stop! Ven iz moje glave! 10-9-...0. Ustavljanje negativnih misli najprej treniramo v nestresnih situacijah, nato pa tudi v stresnih. Zadnji korak vključuje spreminjanje negativnih misli v pozitivne, ki nam povrnejo samozaupanje in nadzor nad situacijo. Npr. namesto da si mislimo »Tole je res težko.«, si rečemo »Tole bo pa izziv, a bo šlo!«

Pri obvladovanju stresa na ravni vedenja in čustvovanja si lahko pomagamo na več načinov:

• Izboljševanje osebnega nadzora: pomanjkanje občutka nadzora nad situacijo lahko vodi do
  nemoči, brezupa in depresije, stres pa lahko zmanjšamo s povečanjem občutka, da lahko sami odločamo o situaciji in svojem vedenju, da lahko sami nekako prispevamo k temu, da se bozgodilo, kar želimo, oz. se bomo izognili neželenemu. Občutek nadzora lahko izboljšamo navedenjski ravni, tako da naredimo nekaj za zmanjšanje učinka stresorja (npr. če nam stres povzroča možnost okužbe z virusom, vestno nosimo zaščitno masko), ali na miselni ravni, tako da na drugačen način razmišljamo o stresnem dogodku ali pa razmišljamo o čem drugem (npr. med omejitvami zaradi epidemije se raje osredotočiš na to, da lahko z družino počneš prijetne stvari).

• Treningi asertivnosti: asertivna komunikacija pomeni jasno izražanje svojih mnenj, potreb in želj ter doseganje svojih ciljev na spoštljiv način in ob ohranjanju dobrih odnosov z drugimi.

• Povečanje socialne opore: socialna opora zmanjša doživeto intenzivnost stresa ter ima pozitiven učinek na fizično in duševno zdravje. Socialno oporo lahko povečamo s treningom socialnih veščin, izgrajevanjem mreže prijateljev, vključevanjem v ali celo organiziranjem oporne skupine, ...

• Boljša organizacija časa: pogosto smo v (še večjem) stresu, ker se nam mudi, imamo premalo časa in/ali preveč opravkov, kar lahko vsaj delno izboljšamo z učinkovitim upravljanjem s časom, npr. z določanjem smiselnih kratkoročnih in dolgoročnih ciljev, pripravo spiskov dnevnih opravil, pripravo urnikov z opravili in določenim časom za vsako opravilo.

• Trening reševanja problemov: včasih smo pod stresom, ker ne znamo spretno reševati različnih problemov. Načinov za to je več, na splošno pa vključujejo prepoznavo ključnega problema (kaj je dejansko sploh problem, kateri vidik stresne situacije povzroča problem), iskanje raznolikih možnih rešitev, ocenjevanje predlaganih rešitev z iskanjem prednosti in pomanjkljivosti vsake od njih, izpeljavo izbrane rešitve ter evalvacijo učinka rešitve.

• Doživljanje pozitivnih čustev lahko deluje preventivno, saj zmanjša verjetnost, da bomo neko situacijo sploh doživeli kot stresno, potem tega pa v stresni situaciji povečuje vztrajnost prispoprijemanju. Pomembno vlogo igra sposobnost doživljanja pozitivnih čustev tudi v težkih situacijah, npr. da med napornim zdravstvenim delom doživljamo ponos na svoje delo in zadovoljstvo, da lahko pomagamo drugim.

Obvladovanje stresa na telesni ravni vključuje različne načine sproščanja mišične napetosti (tudi z masažo in hipnoterapijo), poleg ugodnih učinkov na telo in preprečevanje negativnih fizioloških posledic stresa pa naj bi sprostitev telesa pomagala tudi pri sprostitvi na miselni, čustveni in vedenjski ravni. Tehnike sproščanja vodijo do različnih takojšnjih ugodnih učinkov, ob redni vadbi (to je dejansko treba vaditi) pa vodijo do zmanjšane fiziološke odzivnosti organizma ob stresu, ko te tehnike dobro usvojimo, pa jih lahko tudi hitro uporabimo v dejanskih stresnih situacijah. Vsaj na začetku nam bo gotovo lažje, če bo trening sproščanja potekal z vodenjem, kasneje pa ga bomo verjetno lahko izvajali sami. Tovrstni treningi so učinkoviti, če nas pri tem vodi (usposobljena) oseba v živo ali pa preko različnih posnetkov in aplikacij. Za natančnejši opis tehnik priporočam Tančič Grum in Zupančič-Tisovec (2017).

• Joga

• Tehnike dihanja: t.i. trebušno dihanje, čuječe dihanje (npr. https://www.youtube.com/watch?v=I-SFdhVwrVA) dihanje izmenično skozi levo in desno nosnico (npr. https://www.youtube.com/watch?v=Xbbr6Udg1UA), tehnika 5-5-7 (5 sekund počasi in mirno vdihujemo, nato zadržimo sapo 5 s, nato 7 s mirno in počasi izdihujemo)

• Avtogeni trening vključuje 6 vaj, med katerimi si ponavljamo določena gesla in si predstavljamo občutke, ki jih gesla vsebujejo, npr. https://www.youtube.com/watch?v=E_sdaDwa2Ek

• Progresivno mišično sproščanje vključuje namerno napenjanje in sproščanje posameznih delov telesa, s čimer se posameznik nauči prepoznavati razliko med zakrčenostjo in sproščenostjo ter sproščanje napetosti iz celotnega telesa, npr. https://www.youtube.com/watch?v=ihO02wUzgkc

• Vodena imaginacija pomeni, da si posameznik zelo doživeto (z aktivacijo vseh čutil oz. raznolikih občutkov) predstavlja neko mirno, sproščujoče, prijetno okolje, npr. https://www.youtube.com/watch?v=35ch88kmlls
  
  

izr. prof. dr. Tina Kavčič, ZF Ul

• Dodatno branje:
  Bončina, T. (2019). Izgorelost: si upate živeti drugače? Ljubljana: Mladinska knjiga.
  Jeromen, T. in Kajtna, T. (2008). SPROŠČANJE: Moj mali priročnik (Knjiga + avdio CD). Trbovlje: Samozaložba.
  Kavčič, T., Avsec, A., Petrič, M. in Zager Kocjan, G. (2019). Funkcionalni vidiki osebnosti. Ljubljana: Znanstvena založbaFF UL.
  Tančič Grum, A. in Zupančič-Tisovec, B. (2017). Tehnike sproščanja. Ljubljana: NIJZ.http://skupajzazdravje.nijz.si/media/tehnike.sproscanja.pdf

Na spodnjih povezavah boste našli koristne videoposnetke, ki vam bodo v pomoč pri učenju opravil zdravstvene nege.

NAMEŠČANJE OVO

• https://www.zbornica-zveza.si/clanek/prikaz-namescanja-in-odstranjevanja-mask-umivanje-razkuzevanje-rok-ter-oblacenje-in-slacenje-osebne-varovalne-opreme/

• https://www.youtube.com/watch?v=2CHyP3jMbRs

• https://www.youtube.com/watch?v=J2MyKot0QEM&feature=youtu.be

NEGA

Menjava plenic:

• https://www.youtube.com/watch?v=mfg8xh-wXvI

• https://www.youtube.com/watch?v=cIx7mOV8FM8

Uporabni videi v zvezi z nego, ki niso vključeni v posamezne kategorije: 

• https://www.youtube.com/channel/UCD2T7xFHId0wmjK-ve-5-9A/videos

JUTRANJA NEGA

Pod jutranjo nego spada:

• Previjanje oskrbovancev s plenicami

• Nega s čistilno peno. Z vlažno krpico očistimo obraz, s krpico in peno pa očistimo še dlani, pazduhe in ostale pregibe, kjer se nabira umazanija. Temeljito očistimo sramne predele, zadnjico in ostale dele, ki so v plenici. S tem preprečimo zadrževanje vlage v teh predelih, ki lahko vodi v rdečico, vnetje in v končni fazi razjede zaradi pritiska. Pri nameščanju plenice smo pozorni, da plenico dobro namestimo v ingvinalnem pregibu. Slabo nameščena plenica vodi v iztekanje vsebin in potem je potrebno preobleči celotno posteljo.  

VEČERNA NEGA

Pod večerno nego spada:

• Menjava plenic iz dnevnih v nočne ter čiščenje s peno

• Umivanje protez, ustna higiena
  
  

NEGA TEKOM DNEVA

Med dnevom preverjamo stanje plenic in jih zamenjamo, če je to potrebno. Sicer je pomembna še oskrba kroničnih ran, preoblačenje pižame in posteljnine, premikanje oskrbovancev, če se le-ti ne morejo premikati sami za preprečevanje preležanin. 

• Čistilna nega v postelji: https://www.youtube.com/watch?v=3iQ664gFHLw

  • PRIPOMBA: Bolj priporočljivo je osebo popolnoma odkriti in umiti, ker če je pacient odvajal se lahko umaže “kouter”. Pa tudi vrstni red umivanja je malo drugačen. Priporočljivo je, da se začne z obrazom (na obrazu ne uporabljamo mila), nato sledi trup, roke, noge, anoglenitalni predel, hrbet in na koncu še zadnjica.

• Oskrba kronične rane: https://www.youtube.com/watch?v=enK1vHiXHEw

• Menjava posteljnine: https://www.youtube.com/watch?v=3dTzfSRxRZc

TUŠIRANJE

Pri tuširanju je potrebno paziti, da oskrbovancu ne zdrsne, prav tako potrebujejo pomoč pri umivanju telesa in glave ter pri brisanju in sušenju las. Če ima oseba dihalno kanilo smo pozorni, da preprečimo vdor vode v dihala. Med tuširanjem je najbolje, da oseba sedi na za to namenjenem stolu. Po tuširanju je potrebno dobro posušiti vse rizične predele, anogenitalni predel in med prsti na nogami. Če opazimo, da je suha koža, uporabimo vlažilne kreme.  

• https://www.youtube.com/watch?v=lvQtjY3-bcE
  
  

OBLAČENJE

• https://www.youtube.com/watch?v=0tDopYtRkyw

DELITEV HRANE IN HRANJENJE

Pomembno je, da se vsakemu razdeli primerna hrana glede na dieto (povejo negovalci v domu) in sposobnost žvečenja in požiranja. Vsi, ki imajo nazogastrično sondo in gastrostomo dobijo spasirano hrano, ki se jo nato z brizgo vnese v telo preko sonde ali stome. Nekaterim, ki ne morejo žvečiti ali normalno požirati, vnašamo pasirano hrano v telo preko brizge direktno v usta. Če je žvečenje in požiranje samo delno ovirano, se oskrbovance hrani z žlico, daje se jim zmehčano hrano, ki se lažje razgrize.

HRANJENJE Z ŽLICO

• https://www.youtube.com/watch?v=sNPAESrllgQ

• https://www.youtube.com/watch?v=aCIKmu4jIWg